Pasivna hiša

Pasivna hiša zagotavlja izjemno udobje bivanja z zelo nizko porabo energije za ogrevanje. Porabi namreč le do 15 kWh/m² ali do 1,5 litra kurilnega olja na m2 ogrevane površine, kar predstavlja od 80 do 90 % manjšo porabo energije od klasično grajenih hiš. Pri pasivni hiši gre za zmanjševanje toplotnih izgub ter maksimalni izkoristek energije sonca ter notranjih virov energije.

Zakaj izbrati pasivno hišo?

 

Pasivna hiša je pametna izbira, kajti stanovalci se v njej zelo dobro počutijo, družinski proračun pa je zaradi nizkih stroškov energije iz leta v leto bogatejši.

Pasivne hiše so povsem običajne hiše, prav tako imajo temelje, zidove, streho, okna in vrata, toda celotna zasnova hiše in s tem tudi vsi navedeni elementi, morajo biti konstruirani in izvedeni v drugačnem standardu.

Prav zaradi specifičnega načina konstrukcije in izbire materialov je za pasivne hiše značilno, da nimajo aktivnega sistema ogrevanja in hlajenja, pa je kljub temu temperatura v njih ravno pravšnja za udobno bivanje in to tako pozimi kot tudi poleti.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI PASIVNE HIŠE

• Temperatura v hiši je stabilna in enaka v vseh prostorih.
• Osnovni ovoj hiše je dobro toplotno izoliran in zrakotesen, zato zunanji zidovi niso hladni, njihova površinska temperatura je torej enaka temperaturi zraka v prostoru. Ker je temperatura v prostoru ista na vseh mestih, se zrak ne giba (zrak v prostoru se giba zaradi razlik v temperaturi, to pa čutimo kot prepih).
• Zaradi sistema prisilnega prezračevanja je zrak čist in svež.
• Temperatura v hiši je stabilna in se tudi v primeru izklopa sistema prezračevanja zelo počasi spreminja, ca. 0,5 °C dnevno, v zimskem času na območju srednje Evrope se stabilizira pri 15 °C.
• Kratkotrajno odpiranje oken in vrat nima bistvenega vpliva na temperaturo v notranjosti hiše. Ko hišo spet zapremo, se temperatura zelo hitro vrne na ”normalno”.

Pasivna gradnja je gradnja brez radiatorjev

Pasivna hiša nima vgrajenega klasičnega načina ogrevanja, nima torej niti radiatorjev niti talnega gretja. Za vzdrževanje želene temperature v pasivni hiši, po domače za ”ogrevanje”, se uporablja sistem prisilnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija), drugi sistemi, ki koristijo obnovljive vire energije, sončna energija ter notranji viri energije (človek, delovanje naprav in razne aktivnosti, npr. kuhanje).

Klasično ogrevanje v pasivni hiši namreč ni potrebno, ker daje preveč energije, pasivna hiša pa takšne količine energije ne potrebuje. Pasivni standard je torej koncept gradnje, katerega osnovni cilje je s pravilno konstruirano in zgrajeno stavbo zmanjšati njene toplotne izgube na minimum in s tem v hiši zagotoviti bivalno ugodje s čim manjšimi stroški in minimalnim negativnim vplivom na okolje.

Bivanje v pasivni hiši ni noben »bav bav«, kar nas želijo prepričati nepoučeni. Tudi okna in vrata lahko odpiramo, če želimo, vendar pa moramo vedeti, da s prepogostim naravnim zračenjem zmanjšamo prihranke energije. Sistem prisilnega prezračevanja (rekuperacije z vračanjem toplote odpadnega zraka) odlično poskrbi za prijeten svež zrak v notranjosti hiše, zato naravno prezračevanje ni potrebno.

V pasivnem standardu je mogoče zgraditi praktično vse vrste stavb, od družinskih hiš, večstanovanjskih stavb, vrtcev, bolnic, poslovnih stavb … V svetu, kjer so pri uporabi pasivne tehnologije gradnje naprednejši, je teh objektov že zelo veliko, toda tudi v Sloveniji jih zgradimo iz leta v leto več. Veliko vlogo pri tem igrajo tudi in predvsem subvencije (EKO sklad s subvencijami in krediti https://www.ekosklad.si/)

Gradnja pasivne hiše je vsekakor investicija, ki se splača!

Stroški gradnje pasivne hiše so višji od stroškov primerljive klasično grajene hiše, razlika v ceni pa je odvisna od več dejavnikov. Dražji je lahko že sam načrt, pomembna pa je seveda predvsem izbira materialov za gradnjo. Cene enako primernih materialov za pasivno gradnjo so namreč lahko zelo različne. Veliko dodatnih informacij boste našli na strani: http://www.ugodnagradnja.com/.

V povprečju naj bi bila investicija v gradnjo pasivne hiše višja za od 10 do 15%, seveda pa vsak investitor od takšne hiše pričakuje vračilo te večje investicije preko stroškov ogrevanja in hlajenja, ki so neprimerno manjši od stroškov v klasično grajeni hiši. Izračuni povedo, da se večja investicija povrne v od 8 do 10 letih uporabe hiše, po tem obdobju pa pasivna hiša postane cenejša. To torej pomeni, da se pasivno hišo vsekakor splača zgraditi.

Zakaj se splača, lahko preberete tudi tu: https://www.gradimozavas.com/pogosta-vprasanja/kako-bi-me-prepricali-da-se-odlocimo-za-gradnjo-pasivne-hise-namesto-klasicne#50

Kaj vpliva na porabo energije v pasivni hiši?

Da bo hiša pasivna, mora biti primerno zasnovana, da bodo tako temperaturni dobitki čim večji in poraba energije v okviru želenega standarda. Kaj je pomembno v povezavi z oblikovno zasnovo hiše?

• Oblika hiše (kompaktna, brez izvlečkov, pomemben je faktor oblikovnosti.
• Pravilna orientacija hiše (bivalni prostori v smeri J, JV.
• Razpored prostorov/sob v hiši (bivalni na južni in jugovzhodni strani, tehnični na severni, severozahodni).
• Velikost in razporeditev oken in vrat.
• Lokacija.
• Vegetacija v okolici hiše.
• Primerna zaščita pred soncem (senčila, zastori).

Zgoraj naštete lastnosti seveda niso edino, kar je treba upoštevati. Poglejmo si še konkretne tehnične zahteve oz. ”Standard pasivne hiše” (vir: Konzorcij Pasivna hiša http://www.fa.uni-lj.si/filelib/8_konzorcijph/konzorcij-internet_ph.pdf)

Izvedba pasivnih hiš postavlja visoke zahteve za uporabljene komponente:

• toplotna zaščita: toplotna prehodnost U vseh gradbenih elementov je pod 0,15 W/(m2 K), pri prostostoječi enodružinski hiši se priporoča celo pod 0,10 W/(m² K);
• izvedba brez toplotnih mostov (ψ ≤ 0,01 W/(mK));
• izredna zrakotesnost, kontrolirana s tlačnim preizkusom po DIN EN 13829 – vrednost n50 pri 50 Pa tlačne razlike ne sme presegati 0,6 h-1;
• zasteklitve z Uw pod 0,8 W/(m² K), pri visokem faktorju prehoda celotnega sončnega sevanja (g ≥ 50 % po DIN 67507), tako da so tudi pozimi možni neto dobitki toplote;
• okenski okvirji z Uf-vrednostjo pod 0,8 W/(m2 K) po DIN EN 10077;
• poraba električne energije za pogon prezračevalne naprave ≤ 0,4 Wh/(m³) prečrpanega zraka; – najnižje toplotne izgube pri pripravi in distribuciji sanitarne vode;
• učinkovita izraba elektrike v gospodinjstvu (stroji in naprave iz energijskega razreda A in A+).

Značilne specifične vrednosti za pasivne hiše so:

• letna potrebna toplota za ogrevanje ≤ 15 kWh/(m² a),
• skupna letna poraba primarne energije ≤ 120 kWh/(m² a),
• letna poraba električne energije ≤ 18 kWh/(m² a),
• toplotne izgube ≤ 10 W/m² ,
• zrakotesnost n50 < 0,6 h-1.

Za enostavnejšo predstavo, kako malo energije se porabi za ogrevanje v pasivni hiši, navedimo zanimiv primer. Poraba manj kot 15 kWh/m² energije pomeni, da bi lahko prostor površine 10 m2 ogrevala že žarnica moči 100 W. To je praktično nepredstavljivo, še posebej, če pomislimo, koliko hiš, ki rabijo od 10- do 15-krat več energije od pasivne hiše, še stoji v Sloveniji. Njihovi stanovalci si gotovo ne morejo predstavljati ogrevanja z žarnico.

PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PASIVNIH HIŠ

Projektiranje pasivne hiše se v marsikaterem pogledu zelo razlikuje od načrtovanja ter projektiranja klasičnih hiš.

Za kakovostno projektiranje pasivne hiše moramo poznati osnovne principe gradnje pasivnih hiš, kar vključuje tudi in predvsem upoštevanje lokacije parcele, na kateri bo zgrajena pasivna hiša.

OSNOVNE ZAKONITOSTI GRADNJE PASIVNE HIŠE – povzetek

• Kompaktna oblika objekta (čim manj izvlečkov, enostavna streha).
• Orientacija objekta proti jugu in jugovzhodu.
• Odlična toplotna izolacija vseh ploskev pasivne hiše (tla, obod, streha).
• Zmanjšanje toplotnih mostov na minimum.
• Prilagojen sistem ogrevanja (zemeljski izmenjevalnik toplote, toplotna črpalka, rekuperator).
• Kakovostna okna in vrata Uw < 0.8 W/ m²K.
• Prezračevanje oz. rekuperacija z vračanjem toplote odpadnega zraka (prenese jo v svež zrak, ki vstopa v sistem) > 75 %.
• Izjemna zrakotesnost, ki se preveri z Blower door testom (eden najboljših rezultatov Blower door je bil test izveden na Ytong hiši družine Posinek, in sicer n50 = 0,14/uro).

IZVEDBA PASIVNE HIŠE IN YTONG TER MULTIPOR

Ytong porobeton je gradbeni material, ki ga odlikuje vrsta lastnosti, zaradi katerih je idealen za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Seveda enoslojni zid iz Ytong zidakov ne zadošča za izvedbo pasivne hiše, vendar to ni pomembno, kajti v sistemu gradnje so tudi toplotno-izolacijske plošče Multipor, s katerimi poskrbimo za homogen objekt z odličnimi lastnostmi.

Kako lahko pri gradnji pasivne hiše uporabite Ytong in Multipor?
Gradnja se začne s temelji, torej temeljno ploščo, ki je v pasivni gradnji v celoti postavljena na plast trde izolacije (položena je tudi na obod temeljne plošče in tako je rešen toplotni most oz. preprečene toplotne izgube proti tlom). Plošča je izvedena z armiranim betonom, izolacija pa je lahko XPS, penjeno steklo in podobni materiali.

Po izvedenem temelju pride na vrsto gradnja zidov, za kar so izjemno primerni Ytong zidaki. Zanje je značilna odlična toplotna izolativnost in nosilnost hkrati, s pravilno gradnjo pa je mogoče doseči izjemno zrakotesnost. Ytong zidaki so namreč homogeni, struktura zračnih por v zidaku je enakomerna, k odlični zrakotesnosti pa pripomore tudi tanek nanos kakovostne Ytong lepilne malte pri gradnji. Pasivne hiše iz Ytonga dosegajo najboljše rezultate testov zrakotesnosti tj. ”Blower door” meritev. Zaradi premišljenega sistema gradnje je odpravljanje oziroma zmanjševanje toplotnih mostov enostavnejše in učinkovitejše.

Izvedba stropne plošče in strehe

Za izvedbo stropa ima Ytong dve rešitvi: sistem Ytong strop in armirane Ytong plošče večjih formatov. Oba sistema se odlično izkažeta tudi pri izvedbi strehe, ki v kombinaciji s primerno izolacijo (najbolje Multipor) in strešno kritino predstavlja daleč najboljšo rešitev izvedbe strehe v pasivni gradnji. S tem je dosežena projektirana toplotna izolativnost in zrakotesnost, ki je nujno potrebna pri izvedbi pasivne hiše.

 

Toplotno-izolacijska fasada pasivne hiše
Multipor, ki je toplotna izolacija iz porobetona, torej materiala enake sestave kot je Ytong, ima malce slabše vrednosti toplotne zaščite kot večina ostalih toplotno-izolacijskih materialov. To v praksi pomeni, da je treba predvideti malce debelejše Multipor plošče za izvedbo fasade. Govorimo o par centimetrih (ca. 1-2 cm), kar pa v primerjavi z ostalimi odlikami Multiporja res ne igra velike vloge.

Multipor izolacijske plošče so namreč kompaktne, trdne in trajne. Fasade, izdelane iz Multipor plošč, nikoli ne bo treba zamenjati zaradi dotrajanosti, kot je to pogosto pri drugih materialih. Nekateri toplotno-izolacijski materiali namreč z leti (približno od 20 do 25) let delno izgubijo svoje lastnosti, se tudi sesedejo, skrčijo, poškodujejo. Multipor ohranja svoje toplotno-izolacijske lastnosti in obliko za vedno.

Razvoj pasivne gradnje

Ni dolgo kar nam je bil izraz pasivna hiša tuj, gradnja sama pa nekaj nepredstavljivega in nedostopnega. Toda razvoj gre naprej, ljudje smo vse bolj osveščeni in tudi nekatere institucije, kot so Konzorcij pasivna hiša (organizira tudi Dneve pasivnih hiš), Fakulteta za arhitekturo, EKO Sklad, razna podjetja ter mediji in posamezniki (naj izpostavimo dr. Martino Zbašnik Senegačnik, ustanoviteljico Konzorcija pasivna hiša ter avtorico knjige Pasivna hiša), so veliko pripomogli k večji prepoznavnosti in sprejetosti teh novih načinov gradnje.

Poleg sedaj že klasične pasivne hiše se srečujemo še z nekaterimi drugimi izvedbami hiš v še boljšem energetskem standardu: skoraj nič-energijske hiše ter ”zero-energy” ali nič-energijske hiše, ki so dejansko bolj zahtevna izvedba pasivne hiše in so povezane z uporabo obnovljivih virov energije, npr. z namestitvijo sončne elektrarne.

Danes se pojavlja še več izrazov, ki pa ne pomenijo drugačnih kriterijev potrošnje energije, temveč so povezani z zaščito okolja ter uporabo materialov za gradnjo, ki so deklarirani kot ekološki ali celo bio materiali. Sicer so kot ekološki opredeljujejo materiali, ki so povezani z varovanjem okolja, kot ”bio”, in materiali, ki varujejo naše zdravje.

Zato se pojavljajo novi pojmi, kot je eko pasivna hiša ter bio pasivna hiša, kjer naj bi bili materiali, iz katerih so te hiše zgrajene, čim bolj naravni in imeli ob njihovem pridobivanju in uporabi minimalen negativen vpliv na okolje ter zdravje ljudi (npr. slama, neobdelan les, kamen, glina …) Več si lahko preberete na: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=16

Gradnja energijsko varčnih hiš, naj bodo to nizkoenergijske, pasivne, nič-energijske, eko ter bio pasivne hiše, je gotovo v porastu in nujna z vidika ohranjanja našega okolja. Dejstvo pa je, da njen razmah v večini primerov generira zmanjšanje stroškov v času gradnje s subvencijami ter nižji stroški potrošnje energije v času uporabe. Ekološka ozaveščenost še vedno ni glavni dejavnik, kar pa morda niti ni pomembno. Pomembno je, da je v energijsko varčnem standardu zgrajenih ali prenovljenih vse več hiš in drugih objektov, kar dolgoročno pomeni manjši negativen vpliv na naše okolje ter zdravje ljudi. Nam trenutno še vedno najbližji, pasivna in nizkoenergijska gradnja, torej prinašata bolj zdravo naravno okolje in zato tudi manj bolezni in več zdravja.